Višja poraba alkohola večje tveganje za spremembe v delovanju možganov

abstinent
20. julija, 2017
Raziskovalci univerze na Oxfordu so preučevali vpliv zmernega pitja alkohola na različne možganske funkcije in strukture. V vzdolžni študiji, ki je trajala 30 let (od 1985 do 2015), so zbirali podatke o tedenski količini zaužitega alkohola ter nekatere strukturne in funkcijske mere možganov. Vključili so različne meritve možganskih struktur (mere hipokampalne atrofije, gostote sive možganovine ter mikrostrukturo bele možganovine) ter funkcionalne mere (ki so vključevale različne mere kognitivnih sposobnostih). V končni vzorec je bilo vključenih 550 moških in žensk, ki so bili ob začetku raziskave stari približno 43 let in ki niso bili odvisni od alkohola.

Rezultati študije so pokazali, da se višja poraba alkohola, tekom 30 let, povezuje s povišanim tveganjem za hipokampalno atrofijo, tveganost pa je odvisna predvsem od količine zaužitega alkohola. V primerjavi z abstinenti so imeli tisti, ki so zaužili več kot 30 enot alkohola na teden (ena enota je bila v raziskavi opredeljena z 8 g alkohola), najvišje tveganje, ki je bilo 5,8-krat višje od tveganja v skupini abstinentov. Tudi pri zmernih pivcih, ki so jih opredelili kot tiste, ki so popili med 14 in 21 enot alkohola na teden), se je pokazalo trikrat višje tveganje za hipokampalno atrofijo kot pri abstinentih. Varovalnega učinka zmernega pitja alkohola na zdravje v študiji niso potrdili. Raziskovalci so ugotovili, da je uživanje alkohola v zmernih količinah povezano z negativnimi vplivi tako na možganske strukture kot tudi na nekatere funkcije, zato so zavrnili hipotezo o varovalnih dejavnikih zmernega pitja alkohola na zdravje. (vir: www.infomosa.si).

Višja poraba alkohola se povezuje z višjim tveganjem za spremembe v delovanju možganov.

Priporočljiva živila za možgane so orehi, borovnice, sardine, divji losos, kakav,…

Tags:
Article by abstinent