40 dni brez alkohola?

Mineva en teden od začetka letošnje akcije 40 dni brez alkohola, ki je tokrat v znamenju otrok alkoholikov. V našem društvu otroci alkoholikov niso spregledani, niso tihe žrtve alkohola. Lahko spregovorijo, izrazijo svoj čustva in podelijo boleče travme, ki so jih zaznamovale. Odrasli otroci alkoholikov se udeležujejo informativne skupine za svojce, sodelujejo kot svojci v trtji fazi zdravljenja alkoholizma, kjer so opora svojim staršem, hkrati pa delajo na sebi; mladoletnim otrokom alkoholikov pa je namenjen program Hop čez jarek, ki poteka v obliki delavnic.

Vsak ima možnost spregovoriti, biti slišan!

Objavljamo odziv članice Zdenke na akcijo 40 dni brez alkohola:

“40 dni brez alkohola?

Spet je teden za nami…norčavi pust, ali odganjalec zime, kakor ga kdo vzame in vstopili smo v postni čas. Vsepovsod nas “bombardirajo” z raznimi načrti in predlogi, česa vse naj bi se v teh štiridesetih dneh vzdržali, se odpovedali.

Seveda vsekakor podpiram 40 dni brez alkohola, zraven pa še 40+40…+, in tako dalje do 365, pa še eno leto in še eno in tako naprej…

Ta volja mora dozoreti v nas samih, pogledati je potrebno tej »pošasti« v grd obraz in reči: NE TI, JAZ SAMA bom krojila svoje življenje tako,  da mi bo lepo, da bom vsak dan pogumno in radostno stopila novim dogodivščinam in zmagam naproti.

Danes z veseljem in ponosom pogledam nazaj prehojeno pot, ki sva jo z Andrejem začela v »boju proti alkoholu«. Začetki so bili kruti, težki…seveda spomini ostajajo, vendar niso več tako boleči. So pa dobrodošla izkušnja in opomin, kaj si ne smeva več dovoliti. Nikoli, nikoli več tako nizko pasti.

Pomembno se nama zdi dnevno poslušati, razjasniti dileme, si kljub vsem opravkom in delu vzeti čas za počitek, najine pogovore, izlete, druženje z ljudmi, med katerimi se počutiva dobro in s pomočjo njih razvijava pozitivni duh in pozitivno energijo v življenju.

V vsem tem času, kar obiskujeva skupino v okviru Društva Abstinent sva zelo veliko pridobila; predvsem v veri vase, da zmoreva, da sva na pravi poti in nič več se ne zapirava pred svetom. Najina narava dela je taka, da sva vedno med ljudmi, da sva priča takim in drugačnim situacijam, da nama v bistvu vsak dan na pot prihajajo skušnjave tudi kar se tiče alkohola. Vendar se vedno znova počutim dobro in ponosna sem, ko slišim Andreja: ne hvala, ne pijem alkohola.

To je najina izbira in odločitev in zadovoljstvo, ko s trezno in razumno glavo hodiš okoli, se zavedaš okolice, pasti ,vendar neomajno nadaljuješ svojo začrtano pot. Seveda sedaj še toliko bolj opazim tiste, ki težkega bremena alkoholizma ne zmorejo vreči s sebe in si hkrati mislim:

koliko truda je bilo potrebno, da sva tukaj. Danes sem zmagovalka, zase, za Andreja, za vse nama drage osebe, za vse najine sotrpine, za življenje.

Moje življenje je v mojih rokah…dano, da z njim ravnam skrbno, pretehtam minuse in pluse, se pograjam in pohvalim, predvsem pa vztrajam na poti, ki mi vrača veselje, upanje in željo ter vero, da znam in zmorem.

Zdenka”