Ljudje, kraji in stvari
Preteklo sredo smo se z našimi člani številčno odzvali in si v Mladinskem gledališču v Ljubljani ogledali izvrstno predstavo Ljudje, kraji in stvari na temo odvisnosti, zdravljenja in okrevanja, torej velikega dela vsebin, s katerimi se ukvarjamo tudi v našem društvu.
Srečo smo imeli, da smo se po koncu predstave lahko pogovorili, srečali tudi z ustvarjalci predstave, slišali njihove utrinke, misli, izkušnje.
Predstava, ki bi si jo mogel ogledati vsak, da bi lahko razumel sočloveka v stiski, odvisnika, njegove svojce, stroko. Izvrstno, presunljivo, iskreno. In kako (žal) prepogosto resnično v našem vsakdanu.
Čestitke celemu ansamblu, predvsem pa Janji Majzelj v glavni vlogi.
Razmišljanje našega člana po ogledu predstave:
“V sredo na gledališki predstavi je bilo zelo lepo. Res sem užival. Najprej zato, ker sva z N. po zelo dolgem času skupaj odšla nekam sama. Predstava mi je bila zelo všeč. V skoraj vseh delih sem videl samega sebe. V »žuranju«, potlačenih travmah, zanikanju, recidivu, soočenje s problemom in s priznanjem samemu sebi, da imam problem. Ter s tem, da je najbolj pomembno, da odpustiš sebi in greš naprej. Spoznal sem, da sem bil tudi sam dolga leta zelo dober igralec, ki se oklepa svojega lažnega boga, ki se imenuje alkohol, katerega sem se oklepal v dobrem in slabem ter v veselju in žalosti. Igra se me je zelo dotaknila in me ganila od začetka do konca. Predvsem mi je bilo všeč, da ni bilo nekih posebnih rekvizitov, ampak je bilo tako močno besedilo, da sem natanko dojel vsak trenutek, za kaj in o čem pripoveduje. Na momente so se mi zarosile oči. Bil sem resnično ganjen. Po predstavi sva z N. spregovorila nekaj besed z igralko Janjo. Na poti domov sva se veliko pogovarjala o igri in o zadevah, ki so bile predstavljene v njej. Sam sem mnenja, da bi si igro moralo ogledati več ljudi. Predvsem tisti, ki se z odvisnostjo še soočajo. Morda bi se potem lažje odločili za boljšo pot. Saj predstava zelo dobro razbija tabu temo o odvisnosti.” M
